IZVRŠNICA
Izvršnica je instrument za zavarovanje in izterjavo obveznosti med gospodarskimi subjekti (samostojnimi podjetniki, gospodarskimi družbami in drugimi osebami, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo) in javnimi organi (organi države in lokalnih skupnosti, javnimi zavodi, javnimi agencijami, javnimi skladi in drugimi osebami javnega prava).
Izvršnica je pisna izjava dolžnika z zakonsko predpisano vsebino, na kateri je podpis dolžnika notarsko ali upravno overjen. Pomembno je, da izvršnica vsebuje naslednjo vsebino:
1. navedbo, da gre za izvršnico,
2. davčno številko ter firmo ali ime dolžnika in njegov sedež ali poslovni naslov,
3. davčno številko ter firmo ali ime upnika in njegov sedež ali poslovni naslov,
4. v eurih navedeno ter s številko in besedo zapisano denarno obveznost dolžnika, če se obveznost obrestuje, pa tudi podatke o začetku teka obresti in obrestni meri,
5. dan dospelosti obveznosti iz prejšnje točke,
6. kraj in datum izdaje izvršnice,
7. podatke o pogodbi oziroma drugem pravnem temelju nastanka obveznosti, in
8. notarsko ali upravno overjen podpis dolžnika iz izvršnice.
Bodite pozorni – če katera od navedenih sestavin manjka, izvršnica nima pravnega učinka.
Dolžnik se z izvršnico zavezuje, da bo upniku v določenem roku plačal določen denarni znesek, ki ga dolguje upniku iz naslova njune medsebojne pogodbe. Če dolžnik svoje obveznosti do upnika ob zapadlosti ne izpolni, upnik lahko na podlagi izvršnice dolgovani denarni znesek izterja neposredno pri banki, kjer ima dolžnik odprt svoj transakcijski račun ali račune. Izterjava poteka z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnik v tistem trenutku na svojem transakcijskem računu ali računih. Rok za predložitev izvršnice banki je tri leta od zapadlosti dolžnikove obveznosti iz izvršnice.
Ker je izvršnica hkrati tudi izvršilni naslov, ima enako moč kot pravnomočna sodba. Na podlagi izvršnice se lahko proti dolžniku vloži predlog za izvršbo na katerokoli dolžnikovo rubljivo premoženje.
Izvršnice ni dovoljeno prenašati dalje na drugega upnika ali dolžnika.
Izvršnica je torej institut zavarovanja in izterjave, saj dolžnik z njeno izročitvijo upniku omogoči, da v primeru neplačila izterja dolgovano obveznost neposredno pri banki, kjer ima dolžnik odprt transakcijski račun. To dolžnika sili k pravočasni in popolni izpolnitvi obveznosti. Gre za zavarovanje, ki temelji na močnem zaupanju pogodbenih strank, saj je banka izvršnico ob predložitvi dolžna izvršiti ne glede na to, ali je dolžnik obveznost do upnika že poplačal ali ne. Banka tega ne preverja, prav tako ne, ali obveznost iz izvršnice res izvira iz pogodbe med dolžnikom in upnikom. Pogoj za poplačilo obveznosti iz izvršnice pa je seveda obstoj dolžnikovih denarnih sredstev na transakcijskem računu pri banki. Če denarnih sredstev na transakcijskem računu dolžnik nima ali če ima denarna sredstva predhodno blokirana s strani sodišča ali drugega državnega organa, potem izterjava s pomočjo izvršnice ne bo uspešna oz. bo uspešna postopno. V tem primeru bo moral upnik poiskati drugo premoženje dolžnika in sprožiti izvršilni postopek pred sodišče.