Pogodba o dosmrtnem preživljanju spada med odplačne pogodbe. Z njo se namreč pogodbenik (preživljavec) zaveže, da bo preživljal drugega pogodbenika (preživljanca), drugi pogodbenik pa izjavi, da mu zapušča vse premoženje ali del premoženja, ki obsega nepremičnine in premičnine, ki so namenjene za rabo in uživanje nepremičnin, s tem da je njihova izročitev odložena do izročiteljeve smrti (1. odstavek 557. člena Obligacijskega zakonika – OZ).
Ali je mogoče izpodbijati pogodbo o dosmrtnem preživljanju iz razlogov na strani preživljanca? Da, vendar razloge neveljavnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju zelo težko dokazati. Pogodba je neveljavna, če je nična ali ker je obremenjena z napakami volje. Pogodba je lahko tudi navidezna in nima pravnih učinkov. Ker je pogodba o dosmrtnem preživljanju sklenjena v obliki notarskega zapisa, to samo po sebi precej otežuje dokazovanje morebitnih napak volje preživljanca pri sklepanju te pogodbe, ali celo neobstoj njegove razsodnosti pri sklepanju pogodbe.
Pogodba o dosmrtnem preživljanju iz razlogov na strani preživljanca kot nično ali brez učinka pogosto izpodbijajo dediči preživljanca, ki se ne strinjajo s tem, kako je preživljanec razpolagal s svojimi nepremičninami oziroma so prepričani v svoje nedopustno prikrajšanje.
Zaradi napak volje se lahko razveljavitev pogodbe z vložitvijo tožbe na sodišču zahteva v roku enega leta od dneva, ko je upravičenec izvedel za razlog izpodbojnosti, oziroma v roku enega leta od prenehanja sile, v vsakem primeru pa v roku treh let od sklenitve pogodbe. Namesto upravičenca bi tovrstno tožbo lahko vložil tudi njegov zakoniti zastopnik, če bi bila preživljancu odvzeta poslovna sposobnost. Na ničnost se lahko sklicuje vsaka zainteresirana oseba. Uveljavljanje ničnosti ne zastara.
Za napako volje se šteje grožnja, to je, če je preživljavec ali kdo tretji z nedopustno grožnjo povzročil pri preživljancu utemeljen strah, tako da je ta zaradi tega sklenil pogodbo. Strah se šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju, ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega. Za napako volje se šteje tudi bistvena zmota, ki se nanaša lahko na bistvene lastnosti predmeta pogodbe, na osebo, s katero se sklepa pogodba, kadar se sklepa glede na to osebo, ali na okoliščine, ki se po običajih v prometu ali po namenu strank štejejo za odločilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, pogodbe s tako vsebino ne bi sklenila. Stranka, ki je v zmoti, lahko zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote, razen če pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. Če pa je preživljavec pri preživljancu povzročil zmoto ali ga držal v zmoti z namenom, da bi ga tako napeljal k sklenitvi pogodbe, lahko preživljanec zahteva razveljavitev pogodbe tudi takrat, kadar zmota ni bistvena.
Pogodba o dosmrtnem preživljanju bi bila lahko tudi navidezna. Navidezna je pogodba, pri kateri pogodbeni stranki dejansko nista hotela sklenili pogodbe o dosmrtnem preživljanju, temveč sta imela namen doseči zgolj neodplačni prenos premoženja s preživljanca na preživljavca brez namena preživljanja. Soglasje volj pogodbenih strank dejansko ni bilo usmerjeno v nastanek pogodbe o dosmrtnem preživljanju, temveč v darilno pogodbo. Njuna navzven pokazana volja, izražena v notarski obliki pisne pogodbe o dosmrtnem preživljanju, bi bila lahko le zaigrana, navidezna, v resnici pa bi bil njun namen povsem drugačen. Ko sta sklepala pogodbo o dosmrtnem preživljanju, sta jo sklenila zgolj zaradi tega, da sta navzven prikazala svojo navidezno voljo. Navidezna pogodba nima učinka med strankama, saj sploh ne nastane. S pogodbo o dosmrtnem preživljanju bi v takem primeru lahko prikrivala le neko drugo pogodbo, npr. darilno pogodbo. V praksi je dejansko zelo težko dokazati navideznost pogodbe.
Ker je pogodba o dosmrtnem preživljanju aleatorna pogodba (pogodba na srečo), jo je zelo težko izpodbijati zaradi neenakih dajatev pogodbenih strank. Koliko časa bo moral preživljavec preživljati preživljanca, je odvisna od trajanja preživljančevega življenja in od zahtev, ki jih prinaša njegovo duševno in telesno zdravstveno stanje. Prvina tveganosti je drugi, dodatni razlog, zaradi katerega takšnih pogodb ni mogoče brez pridržkov presojati po določbi o enaki vrednosti dajatev. Povedano drugače, neenakost dajatev oziroma na eni strani vrednost pridobljenega premoženja in vrednost opravljenih storitev preživljavca praviloma ni dopusten razlog za razveljavitev pogodbe. Tudi če je preživljanec umrl le nekaj dni po sklenitvi pogodbe, to samo po sebi še ne pomeni, da je pogodba zaradi tega neveljavna.